Na Pedagoški fakulteti 8. znanstveni sestanek z mednarodno udeležbo

Pedagoška fakulteta UP v sodelovanju z Učiteljsko fakulteto iz Užic (Srbija) organizira 8. znanstveni sestanek z mednarodno udeležbo

Na znanstvenem sestanku s tematiko Učni in znanstveni jeziki v času globalizacije bodo sodelovali prof. dr. Lucija Čok (Univerza na Primorskem), prof. dr. Lev Kreft (Filozofska fakulteta Ljubljana), dr. Arianna Maiorani (University of Loughborough, VB), prof. dr. Dragan Marušič (Univerza na Primorskem), prof. dr. Krstivoje М. Špijunović (Univerzitet u Kragujevcu), prof. dr. Christopher Taylor (Università degli studi di Trieste) in prof. dr. Eija Ventola (Aalto University Helsinki).

Kot so zapisali organizatorji, je namen 8. znanstvenega sestanka na UP PEF odpreti razpravo o rabi jezika(ov) znanstvenih disciplin znotraj univerze in o povezavah z drugimi (tujimi) akademskimi okolji. Govorimo o učnem jeziku na univerzi, znotraj katerega naj bi bil njegov uporabnik zmožen usvajati strokovna in znanstvena spoznanja ter jih znati kritično uporabiti in posredovati. To predvideva tudi veščine, kot so kritično branje, razlaganje, pisanje zapiskov, ocen, seminarskih, diplomskih nalog in znanstvenih člankov. Ob akademskem učnem jeziku se na univerzi razvija tudi znanstveni jezik.

Vede se namreč praviloma izražajo skozi jezik (ob še nekaterih drugih semiotskih virih), kar pomeni, da potrebujejo jezikovni sistem, da izrazijo nova znanstvena spoznanja, ustvarjajo znanstveni diskurz, ob tem pa se utrjuje in bogati tudi sam jezikovni sistem, gre torej za sinergijo med dvema entitetama. Posredovanje znanstvenih spoznanj in strokovnih dejstev lahko poteka le z znanstvenim oz. strokovnim jezikom in na tej točki se srečamo z akademskim učnim jezikom. Znanstveni in strokovni jezik znanstvene discipline oz. stroke posredujejo učečim se prav učitelji neke discipline oz. stroke.

V času globalizacije in hitrih ter širokih mednarodnih povezav se nam s tem v zvezi odpirajo nekatera vprašanja, kako posamezne stroke razvijajo nacionalno znanost in z njo nacionalni znanstveni in akademski jezik, s katerimi dilemami (na področju terminologije, tvorbe znanstvenih besedil…) se srečujejo v stiku z drugimi vedami (interdisciplinarnost) in drugimi jeziki, kakšno vlogo ima pri tem angleščina, ki jo dojemamo kot lingvo franko, dominantni akademski in znanstveni jezik, kakšno vlogo ima pri tem univerza kot krovna institucija, kakšno vlogo imajo univerzitetni učitelji in raziskovalci, kako uravnavati odprtost in pretočnost znanstvenih misli in akademskih praks, da se hkrati vključimo v »globalno« znanost, a obenem ohranimo nacionalno ter kako omenjena vprašanja razrešujejo v tujih akademskih okoljih.

Izpostavljamo

Anketa

Vreme

13°C

rahlo oblačno
veter: 2 m/s

Sreda
13°C / 19°C

Četrtek
14°C / 27°C

Petek
17°C / 24°C

Današnji dogodki

Facebook