Problem ni v temu, kdo ima prav in kdo ne, temveč kaj prevlada in kaj odpade!

Razmišljanja o zdravju in bolezni

Zadnje čase se zdi, kot da se je kar nemogoče nasititi vseh pomembnih dognanj moderne znanosti, katera brez zadržkov, neprekinjeno in vselej nesebično deli dobre nasvete za zdravje in zdravo življenje. V oko mi je tako rečeno padlo nekaj najočitnejših, in sicer, kava boljša kot pomaranča, razlaga o tem, kako možgani zaznavajo ljubezen in kako na polno delujejo šele po 22. uri zvečer ali pa tista o ritmu pesmi »Stayin' alive« skupine Bee Gees iz leta 1977, katera naj bi bila idealna za spremljavo masaže srca žrtev srčnega napada. In še vse najmodernejše, ki pravijo, da bodo novi genetsko-modificirani vijolični paradižniki pomagali pri zdravljenju raka in cel kup podobnih, seveda pomembnih ter neizpodbitnih stvari.

Vse lepo in prav, ljudje si ne želimo bolehanja. A vendar se ne zmorem prenehati spraševati o tem kaj se je zgodilo s tisto zdravo »kmečko« pametjo, z radoživo sproščenostjo, z mislijo o preprostem, živem, prisebnem stanju zavesti, ki si celo upa nekatere stvari razložiti kar tako, brez posebnega razglabljanja, dokazov in filozofije. Najbrž je tovrstni način mišljenja znanstveno oporečen, medicinsko ovrgljiv, iracionalen in nasploh nepomemben do mere, da bi sploh postal način, ki bi zmogel opisati karkoli. Ali pač?

Nenazadnje, kaj sploh je bolezen, od kje izvira, kako jo prepoznamo, doživljamo in premagamo?

Morda bi tokrat lahko začeli pri medicinski znanstveni etiki in njenemu evro-ameriškemu ali krajše, skrajno zahodno usmerjenemu pogledu na telo, kateri je žal daleč od tega da bi ga imeli za univerzalnega, edinega in najbolj točnega.

Problem tako ni v temu, kdo ima prav in kdo ne, temveč kaj prevlada in kaj odpade.

Namesto da bi se naši teoretiki ukvarjali z razumevanjem procesov in interpretacij telesa ter bolezni v različnih situacijah, časih, prostorih in jih locirali človeškemu vsakdanu, zgodovini, kaj šle odnosom primerno, vztrajajo pri subtilnem vsiljevanju mehaničnega biološkega telesa v zavesti ljudi, kateri sami sebe ne zmoremo dojeti le kot skupek udov, organov, mišic, kosti ter vsega kar sodi zraven.

Moderna zahodnjaška medicina je zasnovana izključno na razumu in se napaja skozi vrsto dihotomij, katere so že zdavnaj izgubile svojo kredibilnost, a so se kljub temu tako globoko vtrle v našo »zdravo pamet«, da na njih preprosto ne zmoremo gledati z vidika kritičnega mišljenja. Tako še vedno delimo um od telesa, psihično od fizičnega, emocije od razuma, znanost od umetnosti, družbo od politike.

Medicinsko telo, je telo, ki ga ljudje imamo in ne telo, katero ljudje smo. Je telo, ki je parcialno, podrejeno avtoriteti medicinske prakse in družbeni instituciji medicine. Imamo telo, ki je del sistema, bolezen je v tem konceptu videna kot napaka znotraj tega sistema, katero je potrebno odpraviti točno in le na tistem mestu, kjer se je pojavila in naselila. Vse ostalo je odveč in strnjeno rečeno, ne pomaga, zato - odpade.

Vsi tisti religiozni fanatiki, alternativni ali tradicionalni zdravilci, zeliščarji, homeopati in povrh še mamina juha, odpadejo.

Moj namen ni, da bi z vsem tem blatila ime in renome moderne zahodne medicine. Moj namen je samo opomniti da nekaterih samoumevnih stvari ne gre vzeti tako dobesedno ter da je zavoljo življenja morda od časa do časa potrebno vstopiti tudi v kakšen nov življenjski svet, ki sega korak ali dva dlje od instrumentalizirane realnosti, kateri smo tako pogosto priča.

Izpostavljamo

Anketa

Vreme

13°C

rahlo oblačno
veter: 2 m/s

Sreda
13°C / 19°C

Četrtek
14°C / 27°C

Petek
17°C / 24°C

Današnji dogodki

Facebook